babi mi je dala recept za mafine1, viola
rabiš:
- 22 dag moke
- 7 dag sladkorja
- 1 jajce
- 1/2 dcl mleka
- 1/2 dcl olja
- 1 pecilni prašek
- rozi-rozine!
jst bi najprej zmešala suhe sestavine. pa jajček obvezno spenim da se lažje umeša. dodaš še mokre dele in rozinice. daš pečt, na kolk in za kolk časa pa sem pozabla.
p.s. ta moja enigmatična objava bi imela več smisla kakšen teden nazaj. ampak za pojest je pa še vseen dobra!
ne morem verjet, da je že več kot en mesec, odkar je belki šla.
bila je tabornica. bila je gradbinec. bila je marilyn monroe. jadralec. bila je z nami vedno in povsod! predvsem pa je bila najbolj ljubljen pes na svetu…
preganjala je muce, rada jedla in sovražila kopanje.
pogrešam jo neizmerno!
ena glasbica za podlago. (gotta love you tube video that has tags “cheerleaders” and “virgins”) 
tko, vesela sem, da se ta en teden prebolevanja prehlada doma, sama, brez družbe (resno, kaj naj normalna oseba počne tok časa sama??!?) zdej končuje. prehlad se sicer še ne čisto, sam jst morm it mojo ljubico objet v berlin…to bo že 2 nemška prestolnica letos, in tudi že drugič ko sem zaradi tega zamudila šanso it na koncert nouvelle vague. mislimdasemsezanaslednjičnekajizteganaučila
zadnji teden je bil itak ena sama zabava, na tv-ju sem pogledala VSE, vključujoč reklame tipa “hočem kakat k jakatu!”, in zdej končno vem, da če bom kdaj hotla oprat svoj avto ali drugo vozilo, bi bla nora če tega ne bi naredila s krpo šemvuav! življenjske lekcije, pa to. v sklopu te tv edukacije pa še mala žalostna novica. no more chuck norris, hello baywatch (od jutri dalje)
a: a greš z mano na sprehod peljat psa kakat?
b: a na vrt?
a: ne.
b: joj. to povleče za sabo še kup stvari….
a: ???
b: oblečt, obut….
a res lahko zaupaš knjigarni, ki da “knjigo” urše čepin v sekcijo leposlovje….ojej!
iščoč lanski zapis o liffu sem ugotovila, da je kar lepo pisat blog, zabavno pa je tudi branje za nazaj…in da sem samo lena rit ker pišem le še po 2 stavka!
soooo:
zdej sem se eni 2 uri zabavala z izbiranjem letošnjih liffovskih fimov. in čeprav program in urnik najprej ni obetal nič ekstatično zanimivega, sem zdaj, po podrobnejšem iskanju, čisto navdušena, ker mam filing da sem našla same kul filme!!! (pa ugotovila sem tudi od kod prevedejo večino opisov v PIU… )
nabrala sem jih 8, nekaj filmov je preprosto v pravem jeziku, najbolj pa se veselim tistega, kjer že ob pogledu na fotografijo čutim, da bo to en super film! in zdaj sladko priČAKujem….
zoe kazan, the exploding girl
ša par uric prebijanja skozi dolgočasne filozofije metod, pol pa začnem pakeeerat! ruzak že čaka, ves šajni in lep, pa tudi nekaj prtljage je že pripravljene…
in ko se vrnem me spet čaka rdeč odsev v laseh, yeah!
danes v naši lokalni trgovinici. jaz kupujem nekaj sladoledov in še par drobnarij. teta na blagajni utrga 2 tisti mali, zastonj plastični vrečki. jaz ju vljudno zavrnem: “hvala, ne rabim!”
teta vsa zbegana: “ampak zdej sem jih že utrgala…”
jaz: “res, hvala NE rabim!”
teta ne reče nič, ampak vseeno tlači sladoled v vrečke….
jaz: “hmmmm, NEBI PROSIM!!!!” kaj se mi je po glavi pletlo pa ni za na blog…
