campo de criptana
pa jo imamo, prvo objavo z nekaj več fotkami
neposreden povod so res lepe fotke, da sem se tam mela res supr, pa to da je alternativa se učit, pa tut da res že doug obljubljam kakšne fotke!!! in zdej ponosno prestavljam Campo de Criptana: to je malo mestece, ki ima na hribčku 10 mlinov na veter – in to so točno tisti mlini, s katerimi se je boril Don Kihot!!!

pa začnimo, kako smo se sploh znašli tam: najprej smo si vlada v lonliju pogledali kje se mlini nahajajo, tam sta posebej omenjena dva kraja, in mi smo se odločili za donkihotove mline. še sreča, ker bi glede na avtobusne zmožnosti tuki v španiji drgač tam ostali – kasneje smo zvedli da avtobus za tisti drug kraj z mlini sicer je, ampak je pa avtobus za nazaj samo en, pa še ta PREDEN bi mi sploh prišli do tja.
torej, v zgodnjih jutranjih urah (9) smo se podali na pot, na avtobusu smo bili skoraj celo pot sami, sam to itak ni melo neke veze, ker smo skoraj celo pot spali. še malo zalepljenih oči nas je stric voznik odložil kar na eni ulici, sredi mesta, ki je bilo še bolj zaspano kot mi. nehote (sledeč znakom v smeri mlinov ki so bili namenjeni avtomobilom) smo najprej imeli izjemno zanimiv sightseeing po glavni (ampak tudi prazni) ulici mesteca, pol pa so nas znaki usmerili še malo naokol, tko da smo nareili skoraj en luškan krog okoli mesteca….jeeeej!!!
ampak je bil pa zato zajtrk pred mlini tolk slajši

ogled se je nadaljeval s fotosešnom mlinov (hvalabogu da se je sonček končno prikazal):

pa nas:

kaj vse se naredi za dobro slikco
:

med nami mamo tut manekena:

novodobni pastir, z dlančnikom pa časopisom:

martin preganja osla:

na “glavni” postaji v tem mestecu nekje čist na dnu kot ena opomba piše da je postaja za CR na ulici tapata št.44 – to je blo to, čeprav je manjkala št. 44 (?!?!):

domov smo prispeli srečno, zdej pa se mi ne da več pisat k morm it pakerat za moj roudtrip!!!! jeeej
sam tok da veste pa da ste mi fouš, grem v madrid, valencio pa barcelono za 10 dni! besos!!!
eminenten obisk
izkupiček tega skoraj tedna, ko sta bila na obisku martin in tina, je:
- vreme se je občutno izboljšalo
- vidli smo toledo pa mline na veter (slikce sledijo? ne vem, če bo čas)
- vijolica je staknila neki na želodcu (pravi da ne bo več mojitotov pila)
- barbara ima nov objekt poželenja (marcelo ni več aktualen, kaj več o novem objektu pa v kakšni drugi objavi o barbarinih romancah)
osel se vrača na led
18.04.2008, 03:03
Zapisano pod:
vsakdan
ker je spanec boljši kot žganec, net pa mnooooogo bolj kul kot delat seminarsko sm dons med večernim branjem blogov našla ene par sotrpinov… pa sej ne da sama tega filinga nebi poznala
ubistvu morm sam razširt, pa malo popravit to, za kar sem zadnič žrtvovala noč, ampak lih to me jebe matra – premau dela je! pa zapovrh so nam še mau podalšal rok in lohk oddam v ponedeljek!!! in jst ne morem delat če ni pritiska… zdej že ceu dan ždim za Lupčkom/Cepcom, pa nč ne rata. hvalabogu da mam tok počasen net da loh umes še pasjanso igram
nadaljevanje…
torej, najprej naj sploh povem, da marcelo NIKAKOR ni osladnež. v bistvu zgleda kt en razcapanec, vsaj ponavadi. res pa je, da ko se obrije in uredi, zgleda čist fajn
najnovejši dogodki pa so taki: barbara gre jutri zjutrej z marcelotom za 3 dni v Cádiz…
on jo je povabu, vseskupi pa je bistro zavito v krinko izleta oddelka za zgodovino; trik je pa v tem, da je marcelino edini, k ga barbara tam pozna. bomo vidl kaj bo
I heart sevilla
hola! vsi vtisi iz Seville so še sveži, slikce še malo bolj in se zaradi tega še niso prikapljele na mojga lupčka, ampak vse kar rabte zaenkrat vedt je da je Sevilla B-O-Ž-A-N-S-K-A!!!! sej v bistvu sem dost izitupliz in mi je blo vse, kar sem do zdej vidla v Španiji, zelo všeč – ampak glavno mesto Andaluzije resno ima nek poseben čar…že same stavbe so čudovite, ko pa greš zvečer na šetnjo po barriu de Santa Cruz, pa vmes zaviješ še na tapase pa kakšno kanjo, morš bit pa res ornk čudn da se ne zaljubiš…
slikce sledijo!
darile zame, pa superzanimivo vremensko poročilo ;)
torej, kdor mi hoče darile poslat, zdej se to da
– moj brudi prhaja v petek sem, zelo se ga veselim!!!!
malo sem razočarana nad tem španskim aprilskim vremenom – zdej smo imeli en teden skos skos dež, in ker je bilo danes kar solidno, sta se 2 cimri opogumili in obesili svojo žehto ven na teraso, ampak kje bi bla zabava če nebi pol začel deževat?!?! napoved za ta teden pa je tut tko-tko, bo neki sončka, sam na žalost ne na našem koncu španije
toži se mi po sončenju na terasi:

vsaj eni so pridni…
…sam to NISM jst 
torej, delala dons nism nč, je bila pa barbara pridna, mau slikc je dala gor na net. juhej!
ker sem jst lena k fux mi še ni uspel napisat reportaže iz velikonočnega potepanja, mate pa zdej komentirane slikce. če vas še kej zanima pa kar povprašajte, rade volje obelodanim!
zdej pa morm it, k prihajajo gosti, jst pa sem velikopotezno šla kuhat italijansko hrano za dve italijanke…neki ne paše tuki skup?!?!?!
jupidu, prvi esej za oddat je tu! (zdej morte čutit fejk navdušenje v mojem glasu)
sobota zjutraj je in jaz sem na faksu…do naslednjega tedna mam za napisat en esej o izvoru nekig angleških besed. zdej morm sam še najdt ene par knjigic, pol pa odskakljam nazaj domov, z eno belo kavo na teraso, pa pod prijetnim španskim soncem kakšno knjigico brat – yeah right…delat grem, kaj pa drucga!!!
jagoda
juhuhu! dons sm že mnoooogo boljše volje, oblaki se še sicer niso čist razkadili, ta trenutek itak da tut ščije, sam to ne moti velikega duha! zjutraj se je pač za 2 sekundi pokazu sonček in sem spet vesela!!!! pač, sam tok v vednost….
spet se mau zadevam s slovenskimi blogi; to, pa siol.net, pa kšni glupi komadi na jutubu so karnaenkrat en nepogrešljiv stik s slovenijo, tuki mate enga da še vas malo razveselim

gloomy day
sm ugotovila da nimam nobene objave pod kategorijo “slovenija”. in zdej prihaja.
dons je tak otožen dan. tak dan, ko so vsa občutja močnejša, ko bi se najraje za ceu dan zakopala v postlo pod kovter, sam da me nebi bilo tle…tak beden dan. in na tak dan se spravim razmišljat…
pogrešam slovenijo. pogrešam to, da ko greš na kavo se lohk pogovarjaš brez jezikovnih ovir, pogrešam belo kavo v veliiikih šalcah, pogrešam znane kraje, pogrešam hiter internet (ki vedno dela), pa metelkovo pa ortota…. ampak najbolj od vsega pogrešam vse vas (pa belči)….dej pridte že enkrat na obisk!!!!