happy ending in nov začetek oz. kok mehnikov je potrebnih da ugotoviš da je narobe najbolj banalna stvar na avtu?!?

hola amigos!Spet Iva tu. Zaj me je Anja postavla za kompjuterček, češ da naj nadaljujem našo avanturo z Mikijom (naš avto, za tiste ki ne vejo). Torej…

Končala sem tam, ko smo Mikija pustili pri Florenu in šle k Anji. No, v ponedeljek smo zvedle da bodo avto zrihtali in po par dnevih siest smo se v sredo odpravile na pot po avto. Najprej je zmanjkalo kart za direkten vlak do Castellon de la plana, kjer je bil avto. Zato smo sprejele načrt, da se odpravimo do Albaceteja, kjer začasno prebiva Barbara (pri Marcelinotu) in probamo tam nekje prespat. Nek Marcelinotov kolega se je predtem širokoustil, da lahko prespimo pri njem itd., zato smo ga zgrable za besedo in dečkotu (Jebaču v nadaljevanje) ni preostalo drugega, kot da nas odpelje domov. Ta dom je bil okoli 20km vkraj od Albaceteja in mu lahko upravičeno rečemo španska vas (Aja, pozabla sem povedat, da smo mogle tam neki prespat, ker smo šele naslednji dan meli bus do Mikija). Torej…ta španska vas se je izkazala za pomembno (čeprav je ni na zemljevidu), saj v njej prebiva (oziroma si gradi hišo in ima tam starše) fuzbaler Barcelone - Inesta. Žal nam ga ni uspelo videt, čeprav je naš jebač neke na blef obljubljal. No, to noč nam je Jebač na žaru spekel jagnjetino, panceto in goveje zrezke, nas lepo pogostil in prespale smo v taki stari španski bajti (po dve smo imele svojo sobo). Zraven hrane smo malo tudi popili in naš Jebač se je izkazal za vaškega pripovedovalca anekdot. Sicer nismo skoraj nič razumele, ampak smešen je bil že način njegovega govora. Razumele smo samo, ko je razlagal kak njegova mati ščije v porcelanasto kahlo, kadar so pri njem punce in jo (svojo mater) on zaklene v sobo (jea vraight). …

Naslednji dan nas jebač pelje na zajterk in na bus. Pridemo v Valencio, prestopimo na bus za Castellon de la plana in končno pridemo do mikija. Kak smo ble srečne. Stric nam odpre haubo in pokaže, da je zamenjal nek del tam pri motorju in skasira 240 evrov za vleko in 100 evrov za popravilo ter oblubi, da bo zaj vse vredi. In se srečne odpeljemo proti Valenciji, kjer sma si jaz in Nina pogledale muzej Oceanografico (no, ni muzej…je akvarij taki ful vlki z vsem možnim), Anja in Barbi pa sta šle v neki kino, mislim da 3d al neke. Po napornem dnevu smo si poiskale en kamp in prespale do jutra. Vmes se nam je uspelo celo malo zmočit v morju (Anja in Nina sta ble bolj pogumne, kot jaz in barbi) in spit par pivic. Naslednji dan smo se še odpravile v valencijo, v mesto in si ogledale par znamenitosti. Popoldne smo se odpravile proti domu. Tukaj so se stvari spet zakomplicirale. Miki je spet dobo rahel epileptični napad in spet smo stali na avtocesti. Hvalabogi je bil zraven nek motel - hotel varjanta, saj je bla ura že osem zvečer in petek in in itak mehaniki več niso delali (čeprav je bil Miki ravno na poti od mehanika, kar nam je vsem jasno, aneda). Medzmes so neki strici pogledavali pod našo havbo, se nam smejali in nas spraševali že nam dobro znana vprašanja v stilu: Pa ste tankale?(ja ne!!!) Mate dovolj bencina? Ste tankale pravi bencin? - Res je da smo 4 ženske, ampak com on!!!!

No, pol smo prespale tam v motelu in plan je bil naslednje jutro it do mehanika par km vkraj (saj smo po izkušnjah sodeč predvidevale da bo miki do tja še zmogel). Ja, miki se je vstavil 2km vkraj od motela in postopek nam je bil že znan. Anja kliče v motel za številko od vleke in po uri pa pol čakanja ta celo pride. Medtem smo imele dovol jčasa, da si raztegnemo armaflexe ob robu odstavnega pasa in čakamo. Zakaj ne bi spet izkoristili časa za ženska opravila. Tokrat smo si populile dlake na nogah in ena izmed nas celo bikini predel (nisem bla jaz, ne Nina, ne Anja). Mogoče smo zgledale veri girly, ampak ko si to doživel že 100x, živčnost na avtocesti izgine in moraš se z nečem zaposlit. Skoraj nas niso več motil 150km na uro mimo švigajoči avti in kamijonarji ki morajo potrobit. Vedno.

In pride avtovleka, naloži avto in nas seveda spet hoče peljat v stilu dve z njim v kabini, dve zadi v avtu! Kaj tem ljudem ni jasno!!! Ko nismo pristale na to (claro) je poklical kolega, da nas pride iskat in zapelje do mehanika, kamor bo on odpeljal mikija. In smo pristale še v eni tipični španski vasici (fraza španska vas za nas zdaj ne zveni več tako frazemsko). Tam so strici mehaniki ugotovili, kaj je res narobe z avtom.

Problem je torej ta, da je elastika, ki je pritrjena na pokrovček za tank preveč tesnila in ni dovolj zraka prihajalo v tank. Tega je zato stisnlo skup (vakuum) in bencin ni mogo normalno prit do tam, ko bi mogo (ženska razlaga - tak so oni nam razlagali). Čisto izzi finta, ne? Oni so pol sneli to elastiko (slikica še pride) in nardili nekaj, da dovaja več zraka.?. Pol so avto še stestirali in medtem, ko smo me ble na kavici v bližnji gostilni, se je en model fural mimo z našim avtom. Ko je blo to zrihtano, pa smo še ves cajt do sieste preživele tam v delavnici, saj so se strici tolko potrudli, da so probali dobit fax od naše zavarovalnice, da nam ni blo treba plačat vleke (140evrov). Birokratski postopki pa vsi vemo kako grejo. Kličeš enega, reče da morš poklicat drugega itd. 4ure smo vsi tam čakali da je Triglav faxiral nekaj AMZSju, AMZS taisto stvar neki španski zavarovalnci in ta šele faxira to zadevo tem našim mehanikom. Zmes je steklo kr nekaj dragih mednarodnih impulzov, živčkov in potrpljenja. Nazadnje se je stvar rešla, nismo rable plačat vleke in in odpeljale smo mikija v obljubljeno deželo - Ciudad Real.

In dragi bralci tega bloga, ne boste mi verjeli, toda Miki je prišel do CR.

Barbi mu je že prej v motelu, kjer smo prespale kupila eno darilo za vzpodbudo - nalepko čarovnico za odzadaj nalepit na njegovo rito. Pred tem obrednim dejanjem (nalepitev čarovnice) smo Mikija pri mehaniku še rahlo očedile (itak smo mele cajta ko muh (saj teh je blo vedno povsod preveč)) in mu podarile darilo (dobil je tudi majhni govor, ja.).

No zaj smo v CR in baje da se pripravlja okusna večerja (home made pizza), potem pa nekaj alkoholnih posladkov.

Zaenkrat je to vse od mene, dragi bralci. Jutri je nov dan in mi odhajamo v mesto Hipijev (Granada).

Bodite lepo pozdravljeni in se še kaj beremo.

P.S. pozdravlam vse ki me poznajo in berejo ta blog (zdravo Veno in mogoče še kdo).

avtovleka po zahodni evropi

to objavo je napisala iva na hitro v mejlu, jst pa samo kopipejstam…

Prispele smo koncno.Ciudad Real je kul. Anja ma ful vlki flat, kot da bi se po hotelu šeto, v bistvu….

No pa naj začnem z zgodbo našega road tripa….
Dan ena.
Odpravimo se na pot, z nino sma ful vesele, da ma Barbi GPS.Ful zanimiva naprava. No ….težave se začnejo, ko prečkamo italijansko mejo in se spravimo na avtocesto. Nekje po 150ih km vožnje začne avto ful rukat in gas več ne prime, prižgeta se lučki za akumolator in olje (avto je bil prejšnji dan servisiran, kr je bratranec od barbi mehanik in je vse porihto). Zapeljemo na odstavni pas in barbi kliče domov. Probamo avto vžgat, vse kul, avto normalno gre dalje. Vozimo počasi in zadeva se ponovi. Zapeljemo na nekakšno malo postojankico in pogledamo (ja tri ženske) pod havbo. Olje kul, akumolator kul….Htele smo vprašat kakega strica kaj bi lahko blo, pa itak so bli sami italjani z NIČ znanja angleščine. Pol do nas pristopi en stric - italijan in me probamo razložit kaj je narobe. Stric se vsede in avto vžge. Ja, itak. Kak razložit italjanu da zdaj dela, čez kilometer ali več bo pa spet nehal. In stric misli da je rešo zadevo. Nič, me se spet odpeljemo dalje z namenom da se vstavimo na neki pumpi in tam povprašamo. Oni stric se vozi za nami in nam itak spet začne rukat avto itd. Stojimo spet ob avtocesti. Stric se vstavi pred nami in Barbi s pomočjo svoje kolegice ki zna italjansko proba kontaktirat z njim. Razloži nam, da bo šel na SOS telefon poklicat avtovleko, ki bo stala 200evrov in nas bo pelala k mehaniku. Ok.Kaj nam drugega preostane.15 min za tem pride avto, ki zavaruje območje z nekimi znaki in z nami počaka avtovleko, ki pride v naslednjih 15ih min. Stric naloži avto, nam reče andjamo in že smo sedele v kabinici natlačene vse tri. Pelje nas 24 km v neko mesto, kjer naj bi bil mehanik. Tam se izkaže, da je on sam mehanik in nam v 20min. popravi avto. Vse skup z avtovleko je stalo 120 evrov. Baje je bla finta v pumpici za bencin, ki se bi naj staknila. Barbin bratranec je reko, da je tip kao ful hitro skužo težavo. No, in smo šli dalje. GPS nas je vodo nazaj na avtocesto in kot rečeno smo se odločle da prenočimo v San Remu. Tam najdemo en kamp za 47 evrov na noč za vse skup. Super. Teta v kampu, je bla prva italjanka, ki je dobro znala angleško. Tam spimo in se ob 5h zbudimo, da bomo ja čimprej pri anji. Po Garminu sodeč že okoli desetih zvečer. In je šlo. Čez francijo se je blo zabavno vozit, ful smešne cestninske postaje, ko mečeš v neko vlko košaro kovance. Pol pridemo v španijo in tudi gre. Nekje 450 km pred ciljem avto začne spet rukat ampak nekak še zdrži en cajt, pol se pa dokončno ustavi. Mislile smo da bo postopek isti kot pri italjanih. Ker ni blo zraven SOS telefona smo klicale mednarodno št. za klic v silo 112. Po dvajsetih min. prevezovanja in 30ih minutah čakanja avtovleke in spet - ko še nikoga ni blo smo spet klicale - prevezovanja, barbi zgubi živce in na cesti vstavla avte. Medtem, ko meni teta v telefon govori koga naj pokličem in kaj ona ne more nardit, je barbi vstavla enga strica. Ful prijazen. Neki delavec, ki je znal par osnov angl. Da smo se lahko sporazumeli, je on poklico, kolega, ki je iz avstralije in zna angleško. Stric pol kliče pomoč in po 10ih min. ugotovi, da ena avtovleka iz enega mesta sploh ne vleče dol iz avtoceste, druga avtovleka pa se ni javla. Torej kaj storit. Ker smo stale tam že uro 45 je avto zgleja prišo rahlo k sebi in vžgal. Stric je reko, da naj vozimo za njim, da je 5km vkraj mehanik. In smo šli. Itak je bla ura že devet zvečer in niso bli več odprti. Stric nam pokaže, ki so mehaniki, nato se peljemo za njim 1km dalje, kjer je bil nek hotel (aja, to je bla bol neka zakotna vasica varjanta). Stric gre z nami v hotel in se zmeni z onimi v recepciji, ker tam nihče razen dveh gostov ni znal angleško. Dobimo sobo za 72evrov za vse tri, nasledni dan pa bi naj šle do mehanika. Stricu se ful zahvalimo, mu hočemo dat 20evrov, noče vzet, pa mu damo nekega pliškota za srečo. Hvalabogu je soba bla ful fajn, lahko smo se lepo vmile in končno šle na cervesas (piva). Zjutraj vstanemo ob sedmih in gremo takoj k mehaniku. Tam nam povejo, da ker je sobota v bistvu ni mehanika, ampak so tam samo neki vulkanizeri, ki ne znajo nič drugega in pa trgovina z avto-potrebščinami. In pa da v bistvu nikjer v bližini danes mehanik ne dela. Super. Nič, kaj čmo, gremo probat it dalje, kak daleč bomo pač prišli. In smo prišle celo 180km dalje. Tokrat, smo stale blizu SOS telefona. Pokličemo pomoč. 15min je trajalo, da smo se zmenle z teto, da nam pokliče avtovleko. In ta je celo prišla - po uri in 15 stanja na avtocesti na opoldanskem soncu je avtovleka naposled prišla. Me smo si medtem - vajene že vsega tega - uredile nohte.Verjetno je moglo smešno zgledat kak tri punce sedijo ob sos telefonu in si pilijo nohte. No, avtovleka pride, stric ne zna angl. in me si pomagamo z Anjo in njeno španščino. Ugotovimo, da danes ali jutri nemremo nič nardit, kr je vikend, stric predlaga da on odpelje avto do mehanika nas pa pošle na taxi do Valencije (30km) od koder smo šle do Anje v Ciudad Real. Stric se še najprej malo vstraši policije, kr bi nas mogo tri pelat v kabini in predlaga naj se ena skrije zadi v avto. Ja pa ja. ne vemo ki je mel pamet. Valda da je to pol ful hujši prekršek, tak smrtno nevaren.Anja ga po telefonu prepriča da tak ne bo šlo in smo se pelale v kabini. Pol nas, ko smo bli dol z avtopiste pobere taxi in do Valencije nas stane pot še 50 evrov. Z stricom Florenom (to je oni avtovlekar) si izmenjamo številke, da nas pokliče, kak je z avtom (ne, nismo nič še plačale). In smo šle pol z Valencije s prvim vlakom do Anje. Ker ni blo drugo fraj, smo ble v prvem razredu. Smo si zaslužle (v 1uri vožnje smo doble malco, slušalke za tv…)In zvećer ob 21:20 končno prispemo na cilj. Seveda zamudimo bikoborbo, za katero nam je Anja kupla karte, ampak jih je hvalabogu tudi uspela prodat. To je to. V pon. zvemo naddaljne inf. o avtu (Mikiju).

Zaj se mi res ne da več pisat, se še kaj javim.

roadtrip do festivala pa nazaj, pol pa na plazo colon v madridu gledat kako s(m)o zmagal!!!

kakor ze veste, sem bla ta vikend na festivalu v valencii. muy bien mam fotke, samo te pridejo kasneje¹ ker nas “domaci” internet ne dela. ni delal ze preden sem sla na festival in pravtako ne dela danes, pa tudi vceraj smo bili brez. ce se bo to nadaljevalo se dons zvecer bom mogla pozabit na dejstvo da moja spanscina se ni na ravni klicanja neznancev po telefonu ter pojasnjevanja stvari, ki mi se v slovencini ne grejo, ampak glede na to kok placujem tle internet ga tut hocem met!!!

zdej pa nazaj k festivalu… blo je super, sam vroooceeeeeeeee! sotore smo mel (jasno) postavljene na soncu², torej sem se zjutraj zbujala s solnimi lisami na rokah, tusi so bli bolj v k… (da si se tuseral si stal v ene 20 cm blatne vode - yuck), ampak je blo pa vse ostalo ok koncerti so bli kul, spili smo za eno manjso trgovino kalimocha in ruma, muska je bla zanimiva, poznala sem sicer natancno 3 komade ampak je biu zur!

inaf o glasbi, gremo k sportu …mislim da lahko brez oklevanja recem da prinasam sreco spanski reprezentanci - vse tekme, ki sem jih gledala, so jim sle super!!! pa se men je fuzbal zanimiv ratu ker nam je slo tok dobr! polfinale z rusijo sem gledala s Teru³ na festivalu, finale pa smo si sli ogledat v Madrid na plazo de Colon. vidla sicer nisem skoraj nic, pol ekrana mi je zakrivala ena ogromna stavba/pa glave mimoidocih ljudi⁴ al pa drevo/glave mimoidocih ljudi, je biu pa super filing bit tam pa se s spanci objemat pa se dret⁵ ob zmagi in cutit vso to energijo!!! itak moje poeticno izrazanje sploh ne doseze zadostne stopnje vzhicenosti, ampak dejte pac mau uporabit domsljijo!

(vir slike)

pol, za poseben dodatek na tak miren dan smo pa se mau bezal (pred policijo) ker so eni “navijaci” zazgali en velik kontejner smeti…ubistvu sploh ne vem kaj je blo, jst sm sam laufala

vecer se je zakljucil na kavcu od Teru, koncno mau vetra v laseh in na kozi⁶, zjutraj se dolga pot do CR⁷, pol pa koncno pod domaci tus! kok je sedl!!!

kaj se pa kej z vami dogaja?

1. ce pridejo, sej me poznate [↩]
2. itak NI sence nikjer [↩]
3. ena punca iz CR ki studira v madridu [↩]
4. kdo je ze reku da so spanci mejhni - niso! [↩]
5. vriskat? [↩]
6. po koncu tekme je blo v madridu se vedno 34 stopinj [↩]
7. ko gres z vlakom teh 200 km mine precej hitreje [↩]

festivalsko ;)

zdele sibam¹ na VIÑAROCK!!! grem v valencio z eno sosolko iz anglescine, bom porocala pol! vi pa drste pesti dons za spanijo! have faaaaan! mwa

1. komp je od vijoli, zato ni sumnikov, je pa ñ [↩]

woohoo

woohoo, gremo naprej!!!

priznam.

…dons še mene grabi nogometna mrzlica¹ !!!!

VAMOS ESPANA!!!

1. brudi, a si kej ponosen name? [↩]

ponoreli španci

tuki v španiji mamo zdej čisto štalo. zaradi previsokih cen bencina so se kamionarji odločili stavkat, zabarakaderali so dostope do mest, pa meje pa nevem kaj še vse¹…

posledice te stavke so: 1 mrtev gospod², pomanjkanje bencina, nekaj zaprtih stricev³, metanje jajc pa zelenjave v policaje, ogromno usmrajenih tovornjakov, ki s tovori čakajo ob cesti (bogi uni k prevažajo ribe )

v bistvu za stavko vem že od nedelje, sam temu nisem posvečala neke pozornosti, itak pa sem mislila da bo do zdej vse mimo. ampak ko sem v torek šla v trgovino je biu pa res čudn občutek vidit vse police prazne…oziroma to, kar sem mislila da je prazno je RES prazno ratalo šele v sredo⁴. slikce so dokaz kok mal je treba da narod ponori….

a kdo ugane kaj naj bi bilo na praznih policah (ni težko ker sem dala zelo jasne namige)

ko sem šla poslikat prazne police sem bila skoraj sama v trgovini. prodajalci so brez dela, mesar je zdolgočaseno stal za svojim pultom in pil pivo ⁵, druge tete pa so pomivale tla. zmanjkal je tut vse zmrznjene hrane, trgovina u bistvu zgleda kt da jo bojo zaprli…. se mi je pa zdelo zanimivo da ko sem se vračala domov sem vidla da imajo fruterije normalno količino sadja in zelenjave - v merkadoni pa je folk vse razgrabu. s tem, da so stvari iz fruterij 100% bolj sveže in naravne, predvsem pa ne pakerane po en pa en produkt v plastično embalažo…. španci pač

še dobr da mam jst en tak nagon po kopičenju hrane doma. ne da se mi vsak dan v trgovino, pa včasih tut kej preveč skuham pa dam zmrznt….pomoje da za kakšen tedn je še kok časa bi pa vi preživeli s tem k mate doma?

EDIT: tok časa sem se pripravljala objavit to, da se je vmes stanje že znormaliziralo, vsaj sodeč po trgovinah

1. mam opravičilo za mojo ignoranco, noro sem se učila, če pa vas pa res zanima pa poguglite [↩]
2. kamionarji so ustavljali druge kamionarje, da so jim sporočili da je treba stavkat in če sem prou razumela je enga strica, k je ustavlal, zbiu avto [↩]
3. teh, ki so ustavljali kamionarje [↩]
4. slikce so iz srede [↩]
5. kaj pa nej drucga ubogi človek počne [↩]

spanglish

Hola glista,

very soon, tapas en la cabana with Sam and su family.
at 7.30 this “night”

I expect you there!
Say it to everyone!
Besos¹

1. vir: fejsbuk [↩]

prvomajski roadtrip, 2. del (valencia)

3. dan (VALENCIA)

da nadljujem z našim malim potovanjem. zjutri smo se zbudili v MRZLO jutro!!! sledil je zajtrk in pospravljanje kemp opreme, pol pa švizzzzzz¹ proti Valencii. eni (pa s tem ni nujno da mislm enga fanta iz bučke k se je zgublju po velikem mestu ) so se tuki malo bolj razigrali kot drugi, ampak splošen občutek celega mesta je bil vsem zelo všečen škoda samo ker nismo imeli dost časa si kej dejansko mau podrobneje pogledat, v bistvu smo vidl sam en trg²,

eno ulco (kjer smo jedl), eno avenijo³))), par avtobusov, Lauren⁴ pa L’oceanografico

je pa bla ena stvar ki mi zelo ni bila všeč - arogantnost natakarjev. en stric nas je naprej skor porinu za eno mizo, mi pa se nismo dali, pa smo se hotl zment če tuki sploh hočmo jest in ko smo se končno posedli je biu on užaljen al kaj?!? sedeli smo in on je stal in gledu okrog križemrok. dejansko. čakali smo vsaj 10 min da se je njegovo visočanstvo izvolilo premakniti s svojega stojišča, nakar nam dobesedno vrže na mizo prt pa une zadave da si ga lahko pritrdimo⁵, pol je pa spet zginu za 10 min. no ja, pol smo pa mi zginl, ker si res nismo želeli kšnih neželjenih dodatkov v naši hrani. z naslednjo restavracijo smo meli tut srečno roko - jedli smo⁶ svinjske parkeljčke!!! :fuuuj: vsaj ostalo je blo ok

po tem vrhuncu dneva smo se dobili s sestrično sester M., Lauren iz amerike, ki tuki študera⁷, hotli smo it v že omenjeni akvarij ampak je bil že zaprt, tko da smo si samo ogledali Ciudad de las Artes y las Ciencias samo od zunaj. (sm mau poguglala kaj je v slo napisano o tem pa dodajam tle link do enga bloga, kjer je CAC lepo opisan, pa tut lepe slikce, velik lepše kot moje, so zraven )

z mitijatom sva probala ORTXATO, tradicionalen napitek za valencio, men je mela okus po lešnikih (in tut not nej bi bli neki chufa nuts karkoli že to je). bla je za sprobat, ampak tut če nikol več ne pijem , kasneje pa smo šli vsi skupaj⁸ ko smo končno našli nek kemp. na recepciji ni blo nobenga, naša prizadevanja da bi koga našli so nas pripeljala samo de enega razgaljenega ženskega mednožja⁹, tko da smo postavli šotor na šverc. zjutri spet ni blo nobenga¹⁰, mi pa smo spali zastonj…

4. dan (VALENCIA - pot do BCN)

načrt za ta dan smo mau spremenil, najprej je bila načrtovana zgodnjejutranja vožnja do BCN pa tudi že kratek ogled le-te. ker smo si res želeli videt akvarij¹¹ smo se zjutraj odpeljali nazaj v valencio, ter si ga dodobra ogledali. videli (in tudi pofotkali) smo miljon ribic in drugih morskih živali, si ogledali hud delfinji šov, prehitevali smo skupinice starih mam in atov (včasih so res mau počasni, pa jih mam zelo rada drgač ;)) in se nasploh zabavali. pa kšne od teh rib so ble res bizarno smešne, recimo ta, ki jo lahko vidite na prvi slikci….muahaha všeč mi je biu tut un podvodni tunel, kjer so nad tabo plavali morski psi (pa potapljači, te so me skor še bolj zabavali), pa beluga (beli kit), pa tjulnčki, pa pingvini, želve….ampak najbolj faca je bla pa ena riba k je bla skos pr enmu potapljaču in se je hotla čohat

čakala nas je še ena naporna pot, (sploh za našega super voznika mitijata - juhej, dobr si nas pelu!!!)

zvečer, ko smo končno našli kemp, v katerem smo enkrat za spremembo postavil šotore in jih celo par dni tam pustili (uuuuu, kero veselje :D) smo meli večer poln piva, pa butastih igrc zdej pa še nenagradno vprašanje: kaj je čudnega na teh slikcah? (če ste bli zraven nimate kej za govort!!!)

nadaljevanje, zadnji del potovanja s slovenci in kombijem sledi ob priliki! pa velik sreče pri ugibanju

1. v praksi niti ne, štartal smo ob devetih, prvo sliko v V pa sem naredla ob 13.50 [↩]
2. in res se ne spomnim imena [↩]
3. del cid : [↩]
4. btw tina, a ti je lauren že poslala slikce? [↩]
5. wtf?!? [↩]
6. ubistvu je sam mitija, glej slikico [↩]
7. mislm da je zdej sicer že šla nazaj domov [↩]
8. no, blaž pa tanja sta šla v šopink) še na eno značilno valencijansko pijačo; to je AGUA DE VALENCIA. jst sm prvič to pila na barbarinem rojstnem dnevu tuki v CR, osebno mi je mal presladko, pa še hinavsk je ker se nč ne čuti alkohola. pa še kratek receptek: -vodka, -pomarančen sok, -šampanjec pa -cukr. premeši pa spij!

   za ta dan je blo to to, ura je bla že velik (po sončku se tega ne vidi) mi pa še nismo vedl kje bomo spali. in tut še neki časa nismo zvedl, bluzil smo po nekem praznem počitniškem naselju naprej, nazaj, levo, desno, že vsi precej živčni, totalno utrujeni, lačni, naveličani…(( se še nadaljuje sam nočem morit [↩]

9. ki ni nič pomagalo [↩]
10. čeprou smo iskali [↩]
11. baje da je prav ta akvarij največji v evropi [↩]

prvomajski roadtrip 1. del (madrid)

pa sem spet nazaj v CR! po potepanju po teh večjih mestih mi je kar mau čudno bit spet tuki, sem se pa ZELO (raz)veselila svoje postle pa kopalnice!!!

drgač sem se mela megasuperduper, vse vas je blo lepo videt, pa tut zalubla sem se v še eno špansko mesto (menjam svojo izjavo da sem izitupliz, pač španska mesta so res lepa)- BCN!!!

za tiste k niste bli zraven pa še kratko poročilo z veliiiiiiko slikcami (za povečavo kliknite nanje)

1. dan (pred stadionom Real Madrida - Santiago Barnabeu): dobila sem kar lepo barvo ko sem 5 ur čakala v vrsti za karte¹ za tekmo Real Madrid - Bilbao. kart² ni blo več, sem pa pomoje največ časa ever preživela v bližini kakšnega športnega objekta. po eni siestici je naš slovenski kombi končno prispeu, po stopetsto lupčkih smo se napokal vanj in šli v lov za hostlom! naša Špela³ ga je našla ;).

zvečer smo šli na šetnjo po centru, pa na Plazo de Cibeles, kamor naj bi prišli nogometaši Real Madrida ker so tisti večer že praktično zmagali ligo. fuzbalerjev ni blo, smo pa slišali veselje madridčanov nad zmago, vsak avto ki se je pripeljal mimo je trobu, pa vsi so mahal z šali pa zastavami - res čutiš kako mesto diha s klubom! okoli nas pa so bli tut še drugi feni ki so pričakovali isto kot mi, sam noben pa ni premagu našga fafota!

2.dan (MADRID): po skupnem ogledu Atoche , leta 1992 obnovljene stare železniške postaje (ki ima v notranjosti “džunglo”) kamor smo šli pospremit barbaro, ki je mogla it v CR na en izpit, so eni šli na štadion, mi, ta normalni⁴ pa smo šli mau po mestu…prva postaja je bil Parque del Retiro, madridski Tivoli. ta park je bil od 17. stoletja, ko so ga uredili, pa do 1869 namenjen skoraj izključni kraljevi družini. slikca od tam ki je na blogu predstavlja nek spomenik⁵ na sredi nekega ribnika. načeloma si tukaj lahko sposodiš čolnček pa malo veslaš, mi smo se pa raj mau potofografirali in šli naprej proti centru - Puerta del sol. ta trg polkrožne oblike je središče mesta, ulice, ki izhajajo iz njega ga obdajajo kot sončni žarki. tuki stoji tut znameniti medvedek, ki je simbol mesta madrid. ta trg ima neko posebno energijo, lahko samo stojiš tam in gledaš naokoli; na eni strani imaš ulične glasbenike ki igrajo flamenko, ko pa se obrneš na drugo stran skor umreš od smeha ob pogledu na špansko modo nekaterih mladenk (ali pa tut ne tok mladenk), med takim razvedrilom se nam je pridružil športno navdušeni del naše ekipe in odšli smo na zasluženo kosilo… mmm

po kosilu smo se šli taprave turiste in smo se šetali okoli s knjigico “25 znamenitosti madrida”. naš ogled je biu sicer malo krajši, ampak zato nič manj poučen videli smo Plazo mayor, ogromen trg, ki so ga med drugim uporabljali tudi za bikoborbe in pa za izvrševanje auto-da-fe-jev španske inkvizicije,

naslednja postaja pa je bla katedrala. tega se nisem neki preveč veselila, sej sam odkar sem tuki v španiji vidla že miljon katedral, in čeprav so ble vse zelo lepe⁶) so ble tudi vse zelo iste. no, ta ni bla. v bistvu je bla dograjena šele leta 1993! in čeprav od zunaj sploh ne izgleda nič posebnega (vidte jo lahko na sliki, kjer tina bere zanimivosti) me je presenetila njena barvita notranjost:

čist zraven katedrale stoji Palacio Real, nekdaj kraljeva palača,katero smo si ogledali samo z dvorišča. medtem je mitija siestal pred vrati dvorišča, ker se je šetal okol s tremi lovskimi noži, za vstop pa so te pregledal. smotko

po ogledu še nekaterih trgov, ulic in uličic⁷, verjetno pa tut še po kakem pivu, nas je na parkirišču atoche, kjer smo pustili avto⁸ čakalo presenečenje! za parkirnino smo plačal 45 evrov!!! oz. 8 centov na minuto! res lepo od tete, ki je stala na vstopu na parkirišče in nam je rekla, da stane pou evra na uro!⁹

na internetu smo našli en luškan kemp mau ven iz madrida, v Aranujezu. pred našim prvim skupnim spanjem v kempu smo šli še v šopink, fafi je kuhu, mi smo postavljal šotore, nikica pa se je mau zmedla v razlikovanju žabona od žabice in zalutala k enemu francoskemu stricu na stranišče

počasi mi že zmanjkuje energije pa časa, nadaljevanje sledi jutri, zdaj pa samo še dve slikci v opozorilo kaj se zgodi če popiješ preveč piv pa si fukjen kot mi :

1. za fafota, barbi, niko pa barbaro, no ona je čakala z mano [↩]
2. po neki zmerni ceni [↩]
3. navigacijski sistem [↩]
4. tisti, ki nam ogled tega ni predstavljal izpolnitev več kot 12-letnih sanj [↩]
5. Alfonsu XII. če vas res zanima [↩]
6. mmm, gotske : [↩]
7. kt da sem si zapomnila vse [↩]
8. da bo na varnem [↩]
9. hvalabogu za pivo prej! [↩]