lepa, pametna, skromna


ugani, čigava ritka je na sliki…
12.01.2011, 19:20
Zapisano pod: Aktualno, Foto, potujem!, uganke, updatezadnjihdni

  • Share/Bookmark


MAfini moje babice oz. nekaj z Rozi-rozinami

babi mi je dala recept za mafine1, viola

rabiš:

- 22 dag moke

- 7 dag sladkorja

- 1 jajce

- 1/2 dcl mleka

- 1/2 dcl olja

- 1 pecilni prašek

- rozi-rozine!

jst bi najprej zmešala suhe sestavine. pa jajček obvezno spenim da se lažje umeša. dodaš še mokre dele in rozinice. daš pečt, na kolk in za kolk časa pa sem pozabla.

p.s. ta moja enigmatična objava bi imela več smisla kakšen teden nazaj. ampak za pojest je pa še vseen dobra!


  1. je treba izgovort z poudarkom na MAaaa []
  • Share/Bookmark


čakam na ponovno dozo sreče
3.06.2009, 03:17
Zapisano pod: Glasba, tekačka, updatezadnjihdni, vsakdan

uh, za en dan (tehnično sploh ne) sem zgrešila eno letno obletnico od moje zadnje objave z regino spektor… pač spet paše, žal pa ni več takega radostnega razpoloženja pa tut v španiji več nisem…. :(

YouTube slika preogleda

junij itak ni najbolj priljubljen mesec med študenti, letos pa ga mam jaz še posebej rada :???: bolj obveščeni itak veste kaj me teži, manj obveščeni pa ne rabite nič skrbet, ne zamujate nič dih jemajočega.

kar tako pa še nekaj samo zame pomembnih dogodkov pa en nasvet:

  • bologna je super. malo mi je žal da nisem naredila kakšnega bolj podrobnega zapisa o tem. spomini se zgubljajo in sčasoma se zreducirajo samo še na fotke.
  • takisto priteče črni gori…
  • I <3 NIET
  • spuščala sem se po ljubljanici, na mestu pa je tudi pohvala organizatorju in reševalni ekipi! (-> smo jo sprobale) ;)
  • še en moj prvič. bilo je lepo, ne pa tudi divno i nezaborvano. sem pa ponosna nase! (moj rezultat NI pod imenom “alma”)
  • velenje pa trst. oujea
  • če mačka spi se miši same ostrižejo?
  • nasvet: recimo da se znajdete z družbo še 4-ih nekje, kjer prespite v avtu. vsi skupi. naredite vse kar je v vaši moči, da ne spite zadaj na sredini. trust me on this one, nasvet je star in še velja!

grem spat, pa upam da bojo sanje kej v stilu “sej bo, sej bo”, če pa ne, pa še vseeno ostane cviček (khm, knjige!), ki naju s tino pričakuje(jo) na vrtu poletne vile! :cool:

  • Share/Bookmark


vrnitev v srednjo šolo.
19.04.2009, 02:04
Zapisano pod: updatezadnjihdni

ima me da bi spet začela pisat dnevnik. taprav (z dear diary pa vsem), v zvezek, samo zame in za solzave izpade….

psihično stanje: niti malo OK. živčna razvalina zaradi prihodnjih dveh tednov.

  • Share/Bookmark


izkupiček včerajšnje noči
31.03.2009, 23:22
Zapisano pod: Foto, updatezadnjihdni
kavaa

kavaa

- priporočen dnevni vnos vode kave

- ena napisana (in oddana!) seminarska

- oživljeno upanje na socialno življenje

  • Share/Bookmark


februarja
16.02.2009, 20:41
Zapisano pod: bluz med učenjem, updatezadnjihdni

malo zapostavljam svoj blogec, ampak je temu pač tako. druge stvari so pomembnejše od interneta, z vami vsemi pa se itak v živo vidim.

novice so tuki samo zato da si jih bom jaz zapomnila, dnevniška stran bloga pa to :)   prišla je nova porcija erasmus študentov, dobila sem svojo prvo sliko (naslikano posebej zame, hvala marion!), po dolgem sprehodu sem ugotovila, da ljudje v ljubljani v nedeljo ne jejo zunaj, imam nov najljubši film ampak mi pa manjka talenta za bowling, samo je itak vseeno, ker je zunaj končno sonček in življenje je lepo! :D

edit: pa še v bonn bom šla B obiskat, kul!

  • Share/Bookmark


kolerabica ((vrtna kapusnica))
5.01.2009, 00:29
Zapisano pod: Aktualno, Foto, bolnica, updatezadnjihdni, Šport

tele prazniki oz počitnice al karkoli že, so bli prau fajn, čeprav bo potrebno malo pri/odvajanja, telo in vse se navadi na brezskrbne dni, ampak sej ni panike, za to bo itak poskrbel fax :eek: moj spisek obveznosti se iz trenutka v trenutek daljša in ob tem trpim in se nič ne veselim…(no shit sherlock!)

novo leto je blo super, nazdravli smo, voščit pa smo pozabli ;) pripomba edino na število tablet za glavo pri nas doma: če je glav več, lekija pa sam dva, se znajo zgodit neprijetne zadeve ;) je pa večer potekal fino, pili smo veliko in dobro, jedli smo veliko in dobro (mmm, še vedno se mi sline cedijo po karpaču, mmm), okoli mene pa so bili taki, ki so fajn. :D pa še darila so bla. lohk kdo pride na tarok, vabim…

ok, ZDEJ pa je končno čas za samohvalo (mal je je blo že pri karpačotu) – ponos me razganja, da se je leto začelo izjemno športno, kuj po novem letu izlet po pokljuki (zame je to že kategorizirano kot šport, je!), pa smučanje dons pa še v zadnjih dneh lanskega leta. če še ta teden tako dobro nadaljujem bo to že skor presežek moje normalne letne kvote :oops:

božič, dons popoldne, pa še kak dan vmes, pa sem bla tudi oh kako družinska. sploh dons. družinska in zapečkarska. oče me je po kosilu vprašu, če bi z njim križanko reševala, najprej sm misnla da se dela norca iz mene, ampak je kar kul izpadl. vsedla sva se pred kamin, ta je prasketal, midva pa sva čist not padla in VSE rešla. in pol še vse prečekerala, če je prav in sva dejansko popravla nekaj stvari. nagrada1 ma da je najina, čeprou res ne vem kaj bi z njo :???:

evo, hvalite naju….jajajaja :razz:


  1. nakit v vrednosti 1000 evrotov []
  • Share/Bookmark


happy ending in nov začetek oz. kok mehnikov je potrebnih da ugotoviš da je narobe najbolj banalna stvar na avtu?!?
12.07.2008, 22:00
Zapisano pod: Aktualno, Zabava, spanija, updatezadnjihdni

hola amigos!Spet Iva tu. Zaj me je Anja postavla za kompjuterček, češ da naj nadaljujem našo avanturo z Mikijom (naš avto, za tiste ki ne vejo). Torej…

Končala sem tam, ko smo Mikija pustili pri Florenu in šle k Anji. No, v ponedeljek smo zvedle da bodo avto zrihtali in po par dnevih siest smo se v sredo odpravile na pot po avto. Najprej je zmanjkalo kart za direkten vlak do Castellon de la plana, kjer je bil avto. Zato smo sprejele načrt, da se odpravimo do Albaceteja, kjer začasno prebiva Barbara (pri Marcelinotu) in probamo tam nekje prespat. Nek Marcelinotov kolega se je predtem širokoustil, da lahko prespimo pri njem itd., zato smo ga zgrable za besedo in dečkotu (Jebaču v nadaljevanje) ni preostalo drugega, kot da nas odpelje domov. Ta dom je bil okoli 20km vkraj od Albaceteja in mu lahko upravičeno rečemo španska vas (Aja, pozabla sem povedat, da smo mogle tam neki prespat, ker smo šele naslednji dan meli bus do Mikija). Torej…ta španska vas se je izkazala za pomembno (čeprav je ni na zemljevidu), saj v njej prebiva (oziroma si gradi hišo in ima tam starše) fuzbaler Barcelone – Inesta. Žal nam ga ni uspelo videt, čeprav je naš jebač neke na blef obljubljal. No, to noč nam je Jebač na žaru spekel jagnjetino, panceto in goveje zrezke, nas lepo pogostil in prespale smo v taki stari španski bajti (po dve smo imele svojo sobo). Zraven hrane smo malo tudi popili in naš Jebač se je izkazal za vaškega pripovedovalca anekdot. Sicer nismo skoraj nič razumele, ampak smešen je bil že način njegovega govora. Razumele smo samo, ko je razlagal kak njegova mati ščije v porcelanasto kahlo, kadar so pri njem punce in jo (svojo mater) on zaklene v sobo (jea vraight). …

Naslednji dan nas jebač pelje na zajterk in na bus. Pridemo v Valencio, prestopimo na bus za Castellon de la plana in končno pridemo do mikija. Kak smo ble srečne. Stric nam odpre haubo in pokaže, da je zamenjal nek del tam pri motorju in skasira 240 evrov za vleko in 100 evrov za popravilo ter oblubi, da bo zaj vse vredi. In se srečne odpeljemo proti Valenciji, kjer sma si jaz in Nina pogledale muzej Oceanografico (no, ni muzej…je akvarij taki ful vlki z vsem možnim), Anja in Barbi pa sta šle v neki kino, mislim da 3d al neke. Po napornem dnevu smo si poiskale en kamp in prespale do jutra. Vmes se nam je uspelo celo malo zmočit v morju (Anja in Nina sta ble bolj pogumne, kot jaz in barbi) in spit par pivic. Naslednji dan smo se še odpravile v valencijo, v mesto in si ogledale par znamenitosti. Popoldne smo se odpravile proti domu. Tukaj so se stvari spet zakomplicirale. Miki je spet dobo rahel epileptični napad in spet smo stali na avtocesti. Hvalabogi je bil zraven nek motel – hotel varjanta, saj je bla ura že osem zvečer in petek in in itak mehaniki več niso delali (čeprav je bil Miki ravno na poti od mehanika, kar nam je vsem jasno, aneda). Medzmes so neki strici pogledavali pod našo havbo, se nam smejali in nas spraševali že nam dobro znana vprašanja v stilu: Pa ste tankale?(ja ne!!!) Mate dovolj bencina? Ste tankale pravi bencin? – Res je da smo 4 ženske, ampak com on!!!!

No, pol smo prespale tam v motelu in plan je bil naslednje jutro it do mehanika par km vkraj (saj smo po izkušnjah sodeč predvidevale da bo miki do tja še zmogel). Ja, miki se je vstavil 2km vkraj od motela in postopek nam je bil že znan. Anja kliče v motel za številko od vleke in po uri pa pol čakanja ta celo pride. Medtem smo imele dovol jčasa, da si raztegnemo armaflexe ob robu odstavnega pasa in čakamo. Zakaj ne bi spet izkoristili časa za ženska opravila. Tokrat smo si populile dlake na nogah in ena izmed nas celo bikini predel (nisem bla jaz, ne Nina, ne Anja). Mogoče smo zgledale veri girly, ampak ko si to doživel že 100x, živčnost na avtocesti izgine in moraš se z nečem zaposlit. Skoraj nas niso več motil 150km na uro mimo švigajoči avti in kamijonarji ki morajo potrobit. Vedno.

In pride avtovleka, naloži avto in nas seveda spet hoče peljat v stilu dve z njim v kabini, dve zadi v avtu! Kaj tem ljudem ni jasno!!! Ko nismo pristale na to (claro) je poklical kolega, da nas pride iskat in zapelje do mehanika, kamor bo on odpeljal mikija. In smo pristale še v eni tipični španski vasici (fraza španska vas za nas zdaj ne zveni več tako frazemsko). Tam so strici mehaniki ugotovili, kaj je res narobe z avtom.

Problem je torej ta, da je elastika, ki je pritrjena na pokrovček za tank preveč tesnila in ni dovolj zraka prihajalo v tank. Tega je zato stisnlo skup (vakuum) in bencin ni mogo normalno prit do tam, ko bi mogo (ženska razlaga – tak so oni nam razlagali). Čisto izzi finta, ne? Oni so pol sneli to elastiko (slikica še pride) in nardili nekaj, da dovaja več zraka.?. Pol so avto še stestirali in medtem, ko smo me ble na kavici v bližnji gostilni, se je en model fural mimo z našim avtom. Ko je blo to zrihtano, pa smo še ves cajt do sieste preživele tam v delavnici, saj so se strici tolko potrudli, da so probali dobit fax od naše zavarovalnice, da nam ni blo treba plačat vleke (140evrov). Birokratski postopki pa vsi vemo kako grejo. Kličeš enega, reče da morš poklicat drugega itd. 4ure smo vsi tam čakali da je Triglav faxiral nekaj AMZSju, AMZS taisto stvar neki španski zavarovalnci in ta šele faxira to zadevo tem našim mehanikom. Zmes je steklo kr nekaj dragih mednarodnih impulzov, živčkov in potrpljenja. Nazadnje se je stvar rešla, nismo rable plačat vleke in in odpeljale smo mikija v obljubljeno deželo – Ciudad Real.

In dragi bralci tega bloga, ne boste mi verjeli, toda Miki je prišel do CR.

Barbi mu je že prej v motelu, kjer smo prespale kupila eno darilo za vzpodbudo – nalepko čarovnico za odzadaj nalepit na njegovo rito. Pred tem obrednim dejanjem (nalepitev čarovnice) smo Mikija pri mehaniku še rahlo očedile (itak smo mele cajta ko muh (saj teh je blo vedno povsod preveč)) in mu podarile darilo (dobil je tudi majhni govor, ja.).

No zaj smo v CR in baje da se pripravlja okusna večerja (home made pizza), potem pa nekaj alkoholnih posladkov.

Zaenkrat je to vse od mene, dragi bralci. Jutri je nov dan in mi odhajamo v mesto Hipijev (Granada).

Bodite lepo pozdravljeni in se še kaj beremo.

P.S. pozdravlam vse ki me poznajo in berejo ta blog (zdravo Veno in mogoče še kdo).

  • Share/Bookmark


avtovleka po zahodni evropi
7.07.2008, 01:02
Zapisano pod: Aktualno, bolnica, spanija, updatezadnjihdni

to objavo je napisala iva na hitro v mejlu, jst pa samo kopipejstam…

Prispele smo koncno.Ciudad Real je kul. Anja ma ful vlki flat, kot da bi se po hotelu šeto, v bistvu….

No pa naj začnem z zgodbo našega road tripa….
Dan ena.
Odpravimo se na pot, z nino sma ful vesele, da ma Barbi GPS.Ful zanimiva naprava. No ….težave se začnejo, ko prečkamo italijansko mejo in se spravimo na avtocesto. Nekje po 150ih km vožnje začne avto ful rukat in gas več ne prime, prižgeta se lučki za akumolator in olje (avto je bil prejšnji dan servisiran, kr je bratranec od barbi mehanik in je vse porihto). Zapeljemo na odstavni pas in barbi kliče domov. Probamo avto vžgat, vse kul, avto normalno gre dalje. Vozimo počasi in zadeva se ponovi. Zapeljemo na nekakšno malo postojankico in pogledamo (ja tri ženske) pod havbo. Olje kul, akumolator kul….Htele smo vprašat kakega strica kaj bi lahko blo, pa itak so bli sami italjani z NIČ znanja angleščine. Pol do nas pristopi en stric – italijan in me probamo razložit kaj je narobe. Stric se vsede in avto vžge. Ja, itak. Kak razložit italjanu da zdaj dela, čez kilometer ali več bo pa spet nehal. In stric misli da je rešo zadevo. Nič, me se spet odpeljemo dalje z namenom da se vstavimo na neki pumpi in tam povprašamo. Oni stric se vozi za nami in nam itak spet začne rukat avto itd. Stojimo spet ob avtocesti. Stric se vstavi pred nami in Barbi s pomočjo svoje kolegice ki zna italjansko proba kontaktirat z njim. Razloži nam, da bo šel na SOS telefon poklicat avtovleko, ki bo stala 200evrov in nas bo pelala k mehaniku. Ok.Kaj nam drugega preostane.15 min za tem pride avto, ki zavaruje območje z nekimi znaki in z nami počaka avtovleko, ki pride v naslednjih 15ih min. Stric naloži avto, nam reče andjamo in že smo sedele v kabinici natlačene vse tri. Pelje nas 24 km v neko mesto, kjer naj bi bil mehanik. Tam se izkaže, da je on sam mehanik in nam v 20min. popravi avto. Vse skup z avtovleko je stalo 120 evrov. Baje je bla finta v pumpici za bencin, ki se bi naj staknila. Barbin bratranec je reko, da je tip kao ful hitro skužo težavo. No, in smo šli dalje. GPS nas je vodo nazaj na avtocesto in kot rečeno smo se odločle da prenočimo v San Remu. Tam najdemo en kamp za 47 evrov na noč za vse skup. Super. Teta v kampu, je bla prva italjanka, ki je dobro znala angleško. Tam spimo in se ob 5h zbudimo, da bomo ja čimprej pri anji. Po Garminu sodeč že okoli desetih zvečer. In je šlo. Čez francijo se je blo zabavno vozit, ful smešne cestninske postaje, ko mečeš v neko vlko košaro kovance. Pol pridemo v španijo in tudi gre. Nekje 450 km pred ciljem avto začne spet rukat ampak nekak še zdrži en cajt, pol se pa dokončno ustavi. Mislile smo da bo postopek isti kot pri italjanih. Ker ni blo zraven SOS telefona smo klicale mednarodno št. za klic v silo 112. Po dvajsetih min. prevezovanja in 30ih minutah čakanja avtovleke in spet – ko še nikoga ni blo smo spet klicale – prevezovanja, barbi zgubi živce in na cesti vstavla avte. Medtem, ko meni teta v telefon govori koga naj pokličem in kaj ona ne more nardit, je barbi vstavla enga strica. Ful prijazen. Neki delavec, ki je znal par osnov angl. Da smo se lahko sporazumeli, je on poklico, kolega, ki je iz avstralije in zna angleško. Stric pol kliče pomoč in po 10ih min. ugotovi, da ena avtovleka iz enega mesta sploh ne vleče dol iz avtoceste, druga avtovleka pa se ni javla. Torej kaj storit. Ker smo stale tam že uro 45 je avto zgleja prišo rahlo k sebi in vžgal. Stric je reko, da naj vozimo za njim, da je 5km vkraj mehanik. In smo šli. Itak je bla ura že devet zvečer in niso bli več odprti. Stric nam pokaže, ki so mehaniki, nato se peljemo za njim 1km dalje, kjer je bil nek hotel (aja, to je bla bol neka zakotna vasica varjanta). Stric gre z nami v hotel in se zmeni z onimi v recepciji, ker tam nihče razen dveh gostov ni znal angleško. Dobimo sobo za 72evrov za vse tri, nasledni dan pa bi naj šle do mehanika. Stricu se ful zahvalimo, mu hočemo dat 20evrov, noče vzet, pa mu damo nekega pliškota za srečo. Hvalabogu je soba bla ful fajn, lahko smo se lepo vmile in končno šle na cervesas (piva). Zjutraj vstanemo ob sedmih in gremo takoj k mehaniku. Tam nam povejo, da ker je sobota v bistvu ni mehanika, ampak so tam samo neki vulkanizeri, ki ne znajo nič drugega in pa trgovina z avto-potrebščinami. In pa da v bistvu nikjer v bližini danes mehanik ne dela. Super. Nič, kaj čmo, gremo probat it dalje, kak daleč bomo pač prišli. In smo prišle celo 180km dalje. Tokrat, smo stale blizu SOS telefona. Pokličemo pomoč. 15min je trajalo, da smo se zmenle z teto, da nam pokliče avtovleko. In ta je celo prišla – po uri in 15 stanja na avtocesti na opoldanskem soncu je avtovleka naposled prišla. Me smo si medtem – vajene že vsega tega – uredile nohte.Verjetno je moglo smešno zgledat kak tri punce sedijo ob sos telefonu in si pilijo nohte. No, avtovleka pride, stric ne zna angl. in me si pomagamo z Anjo in njeno španščino. Ugotovimo, da danes ali jutri nemremo nič nardit, kr je vikend, stric predlaga da on odpelje avto do mehanika nas pa pošle na taxi do Valencije (30km) od koder smo šle do Anje v Ciudad Real. Stric se še najprej malo vstraši policije, kr bi nas mogo tri pelat v kabini in predlaga naj se ena skrije zadi v avto. Ja pa ja. ne vemo ki je mel pamet. Valda da je to pol ful hujši prekršek, tak smrtno nevaren.Anja ga po telefonu prepriča da tak ne bo šlo in smo se pelale v kabini. Pol nas, ko smo bli dol z avtopiste pobere taxi in do Valencije nas stane pot še 50 evrov. Z stricom Florenom (to je oni avtovlekar) si izmenjamo številke, da nas pokliče, kak je z avtom (ne, nismo nič še plačale). In smo šle pol z Valencije s prvim vlakom do Anje. Ker ni blo drugo fraj, smo ble v prvem razredu. Smo si zaslužle (v 1uri vožnje smo doble malco, slušalke za tv…)In zvećer ob 21:20 končno prispemo na cilj. Seveda zamudimo bikoborbo, za katero nam je Anja kupla karte, ampak jih je hvalabogu tudi uspela prodat. To je to. V pon. zvemo naddaljne inf. o avtu (Mikiju).

Zaj se mi res ne da več pisat, se še kaj javim.

  • Share/Bookmark


roadtrip do festivala pa nazaj, pol pa na plazo colon v madridu gledat kako s(m)o zmagal!!!
1.07.2008, 13:14
Zapisano pod: potujem!, spanija, updatezadnjihdni, Šport

kakor ze veste, sem bla ta vikend na festivalu v valencii. :) muy bien :D mam fotke, samo te pridejo kasneje1 ker nas “domaci” internet ne dela. ni delal ze preden sem sla na festival in pravtako ne dela danes, pa tudi vceraj smo bili brez. ce se bo to nadaljevalo se dons zvecer bom mogla pozabit na dejstvo da moja spanscina se ni na ravni klicanja neznancev po telefonu ter pojasnjevanja stvari, ki mi se v slovencini ne grejo, ampak glede na to kok placujem tle internet ga tut hocem met!!!

zdej pa nazaj k festivalu… blo je super, sam vroooceeeeeeeee! sotore smo mel (jasno) postavljene na soncu2, torej sem se zjutraj zbujala s solnimi lisami na rokah, tusi so bli bolj v k… (da si se tuseral si stal v ene 20 cm blatne vode – yuck), ampak je blo pa vse ostalo ok :D koncerti so bli kul, spili smo za eno manjso trgovino kalimocha in ruma, muska je bla zanimiva, poznala sem sicer natancno 3 komade :D ampak je biu zur!

inaf o glasbi, gremo k sportu ;) …mislim da lahko brez oklevanja recem da prinasam sreco spanski reprezentanci - vse tekme, ki sem jih gledala, so jim sle super!!! pa se men je fuzbal zanimiv ratu ker nam je slo tok dobr! :D polfinale z rusijo sem gledala s Teru3 na festivalu, finale pa smo si sli ogledat v Madrid na plazo de Colon. :) vidla sicer nisem skoraj nic, pol ekrana mi je zakrivala ena ogromna stavba/pa glave mimoidocih ljudi4 al pa drevo/glave mimoidocih ljudi, je biu pa super filing bit tam pa se s spanci objemat pa se dret5 ob zmagi in cutit vso to energijo!!! itak moje poeticno izrazanje sploh ne doseze zadostne stopnje vzhicenosti, ampak dejte pac mau uporabit domsljijo! ;)

campeones

(vir slike)

pol, za poseben dodatek na tak miren dan smo pa se mau bezal (pred policijo) ker so eni “navijaci” zazgali en velik kontejner smeti…ubistvu sploh ne vem kaj je blo, jst sm sam laufala ;)

vecer se je zakljucil na kavcu od Teru, koncno mau vetra v laseh in na kozi6, zjutraj se dolga pot do CR7, pol pa koncno pod domaci tus! kok je sedl!!! :razz:

kaj se pa kej z vami dogaja?


  1. ce pridejo, sej me poznate ;) []
  2. itak NI sence nikjer []
  3. ena punca iz CR ki studira v madridu []
  4. kdo je ze reku da so spanci mejhni – niso! :( []
  5. vriskat? ;) []
  6. po koncu tekme je blo v madridu se vedno 34 stopinj []
  7. ko gres z vlakom teh 200 km mine precej hitreje []
  • Share/Bookmark