happy ending in nov začetek oz. kok mehnikov je potrebnih da ugotoviš da je narobe najbolj banalna stvar na avtu?!?

hola amigos!Spet Iva tu. Zaj me je Anja postavla za kompjuterček, češ da naj nadaljujem našo avanturo z Mikijom (naš avto, za tiste ki ne vejo). Torej…

Končala sem tam, ko smo Mikija pustili pri Florenu in šle k Anji. No, v ponedeljek smo zvedle da bodo avto zrihtali in po par dnevih siest smo se v sredo odpravile na pot po avto. Najprej je zmanjkalo kart za direkten vlak do Castellon de la plana, kjer je bil avto. Zato smo sprejele načrt, da se odpravimo do Albaceteja, kjer začasno prebiva Barbara (pri Marcelinotu) in probamo tam nekje prespat. Nek Marcelinotov kolega se je predtem širokoustil, da lahko prespimo pri njem itd., zato smo ga zgrable za besedo in dečkotu (Jebaču v nadaljevanje) ni preostalo drugega, kot da nas odpelje domov. Ta dom je bil okoli 20km vkraj od Albaceteja in mu lahko upravičeno rečemo španska vas (Aja, pozabla sem povedat, da smo mogle tam neki prespat, ker smo šele naslednji dan meli bus do Mikija). Torej…ta španska vas se je izkazala za pomembno (čeprav je ni na zemljevidu), saj v njej prebiva (oziroma si gradi hišo in ima tam starše) fuzbaler Barcelone - Inesta. Žal nam ga ni uspelo videt, čeprav je naš jebač neke na blef obljubljal. No, to noč nam je Jebač na žaru spekel jagnjetino, panceto in goveje zrezke, nas lepo pogostil in prespale smo v taki stari španski bajti (po dve smo imele svojo sobo). Zraven hrane smo malo tudi popili in naš Jebač se je izkazal za vaškega pripovedovalca anekdot. Sicer nismo skoraj nič razumele, ampak smešen je bil že način njegovega govora. Razumele smo samo, ko je razlagal kak njegova mati ščije v porcelanasto kahlo, kadar so pri njem punce in jo (svojo mater) on zaklene v sobo (jea vraight). …

Naslednji dan nas jebač pelje na zajterk in na bus. Pridemo v Valencio, prestopimo na bus za Castellon de la plana in končno pridemo do mikija. Kak smo ble srečne. Stric nam odpre haubo in pokaže, da je zamenjal nek del tam pri motorju in skasira 240 evrov za vleko in 100 evrov za popravilo ter oblubi, da bo zaj vse vredi. In se srečne odpeljemo proti Valenciji, kjer sma si jaz in Nina pogledale muzej Oceanografico (no, ni muzej…je akvarij taki ful vlki z vsem možnim), Anja in Barbi pa sta šle v neki kino, mislim da 3d al neke. Po napornem dnevu smo si poiskale en kamp in prespale do jutra. Vmes se nam je uspelo celo malo zmočit v morju (Anja in Nina sta ble bolj pogumne, kot jaz in barbi) in spit par pivic. Naslednji dan smo se še odpravile v valencijo, v mesto in si ogledale par znamenitosti. Popoldne smo se odpravile proti domu. Tukaj so se stvari spet zakomplicirale. Miki je spet dobo rahel epileptični napad in spet smo stali na avtocesti. Hvalabogi je bil zraven nek motel - hotel varjanta, saj je bla ura že osem zvečer in petek in in itak mehaniki več niso delali (čeprav je bil Miki ravno na poti od mehanika, kar nam je vsem jasno, aneda). Medzmes so neki strici pogledavali pod našo havbo, se nam smejali in nas spraševali že nam dobro znana vprašanja v stilu: Pa ste tankale?(ja ne!!!) Mate dovolj bencina? Ste tankale pravi bencin? - Res je da smo 4 ženske, ampak com on!!!!

No, pol smo prespale tam v motelu in plan je bil naslednje jutro it do mehanika par km vkraj (saj smo po izkušnjah sodeč predvidevale da bo miki do tja še zmogel). Ja, miki se je vstavil 2km vkraj od motela in postopek nam je bil že znan. Anja kliče v motel za številko od vleke in po uri pa pol čakanja ta celo pride. Medtem smo imele dovol jčasa, da si raztegnemo armaflexe ob robu odstavnega pasa in čakamo. Zakaj ne bi spet izkoristili časa za ženska opravila. Tokrat smo si populile dlake na nogah in ena izmed nas celo bikini predel (nisem bla jaz, ne Nina, ne Anja). Mogoče smo zgledale veri girly, ampak ko si to doživel že 100x, živčnost na avtocesti izgine in moraš se z nečem zaposlit. Skoraj nas niso več motil 150km na uro mimo švigajoči avti in kamijonarji ki morajo potrobit. Vedno.

In pride avtovleka, naloži avto in nas seveda spet hoče peljat v stilu dve z njim v kabini, dve zadi v avtu! Kaj tem ljudem ni jasno!!! Ko nismo pristale na to (claro) je poklical kolega, da nas pride iskat in zapelje do mehanika, kamor bo on odpeljal mikija. In smo pristale še v eni tipični španski vasici (fraza španska vas za nas zdaj ne zveni več tako frazemsko). Tam so strici mehaniki ugotovili, kaj je res narobe z avtom.

Problem je torej ta, da je elastika, ki je pritrjena na pokrovček za tank preveč tesnila in ni dovolj zraka prihajalo v tank. Tega je zato stisnlo skup (vakuum) in bencin ni mogo normalno prit do tam, ko bi mogo (ženska razlaga - tak so oni nam razlagali). Čisto izzi finta, ne? Oni so pol sneli to elastiko (slikica še pride) in nardili nekaj, da dovaja več zraka.?. Pol so avto še stestirali in medtem, ko smo me ble na kavici v bližnji gostilni, se je en model fural mimo z našim avtom. Ko je blo to zrihtano, pa smo še ves cajt do sieste preživele tam v delavnici, saj so se strici tolko potrudli, da so probali dobit fax od naše zavarovalnice, da nam ni blo treba plačat vleke (140evrov). Birokratski postopki pa vsi vemo kako grejo. Kličeš enega, reče da morš poklicat drugega itd. 4ure smo vsi tam čakali da je Triglav faxiral nekaj AMZSju, AMZS taisto stvar neki španski zavarovalnci in ta šele faxira to zadevo tem našim mehanikom. Zmes je steklo kr nekaj dragih mednarodnih impulzov, živčkov in potrpljenja. Nazadnje se je stvar rešla, nismo rable plačat vleke in in odpeljale smo mikija v obljubljeno deželo - Ciudad Real.

In dragi bralci tega bloga, ne boste mi verjeli, toda Miki je prišel do CR.

Barbi mu je že prej v motelu, kjer smo prespale kupila eno darilo za vzpodbudo - nalepko čarovnico za odzadaj nalepit na njegovo rito. Pred tem obrednim dejanjem (nalepitev čarovnice) smo Mikija pri mehaniku še rahlo očedile (itak smo mele cajta ko muh (saj teh je blo vedno povsod preveč)) in mu podarile darilo (dobil je tudi majhni govor, ja.).

No zaj smo v CR in baje da se pripravlja okusna večerja (home made pizza), potem pa nekaj alkoholnih posladkov.

Zaenkrat je to vse od mene, dragi bralci. Jutri je nov dan in mi odhajamo v mesto Hipijev (Granada).

Bodite lepo pozdravljeni in se še kaj beremo.

P.S. pozdravlam vse ki me poznajo in berejo ta blog (zdravo Veno in mogoče še kdo).

ena na hitro

dons so koncno na vrsti slikce ki pasejo k prejsnji objavi, sam bolj na hitro, ker sem lacna kot hudic in me barbara in marcelino¹ ze (UPAM!) cakata s kosilom/zajtrkom².

aja, se pojasnilo za vsak primer ce je med bralci kaksn racunalniski analfabet ((ne bom poimensko ampak en na V pa ena na B bi to znala bit ))- ce kliknes na mejhno slikco se odpre vecja

se hitri opisi slikc: nas na polno napoljnjen vozicek/ postavljanje sotorov/ higijena³ na visku/ oder na enem koncertnem prizoriscu/ slikca posneta manj kot sekundo pred drugim golom proti rusom/ obljubljena slikca od soli od svica na moji roki zjutraj - jak

nacho in teru spita na poti iz plaze domov, soncek te res zmatra/ tko moj fotic slika ponoci, na slikci jst pa teru/ amandino zlorabljanje lubenice za hlajenje vrocih nog/ 2 lepotici pijeta rum/ scurek⁴/ tudi gazpacho se je pilo

sicer se ne vidi najbolje, samo smo bili skoraj edini ki smo za sabo pospravili po podiranju sotorov/ nas super napokan avto, do madrida se nas je peljalo 6, plus vsa prtljaga, sotori, spalke…..

nasa prva pozicija na plazi del colon, malo po zacetku igre/ veselje ob zmagi, da pa zgledamo tko zmahano pa je seveda kriva vrocina ;)/ jst pa amanda pa bikec ferdinand/ spanci ki se veselijo/ se vedno spanci ki se veselijo/ jst pa rafa pa bikec…/

amanda pa njen fant rafa/ tipicna spanska tla po fiesti/ nacho pa teru/ pizza za lahko noc

ok, ta ena objava na hitro se je izkazala da sploh ni tok na hitro, grem jest k umeram…

1. un marcelino iz barbarinih romanc [↩]
2. pick one [↩]
3. z j-jem al brez? [↩]
4. prvic v lajfu sem ga vidla v zivo, fuuuuuj kok ma ogabne tipalke [↩]

woohoo

woohoo, gremo naprej!!!

priznam.

…dons še mene grabi nogometna mrzlica¹ !!!!

VAMOS ESPANA!!!

1. brudi, a si kej ponosen name? [↩]

končno mau sreče!

idila….na terasi praznujem končno en spodobno narejen izpit, (po)ljubljena od sonca, z dovoljenimi substancami in poslušam mojo malo obsesijo¹ !!!

1. regino [↩]

kako lepo…

zdej sva z barbaro maksimalno pridne pa se učiva, poslušava to musko (pa še kej, ampak ma tut ta barbara to navado da posluša en komad k ji je všeč 100krat zapovrstjo, kt še ena druga barbara¹ ). super kosilo je tut lih za nama, zdej mi bo pa še barbara zmaserala moja utujena ramena, men se pa sam smeji…

drgač pa me zanima kok me sploh berete (pa kdo), nč kej velik feedbacka ni od vas…dejte mi pustit komentar, da vem o kom ne smem pisat slabih stvari

1. ok, pa kot jst tut [↩]

prvomajski roadtrip, 2. del (valencia)

3. dan (VALENCIA)

da nadljujem z našim malim potovanjem. zjutri smo se zbudili v MRZLO jutro!!! sledil je zajtrk in pospravljanje kemp opreme, pol pa švizzzzzz¹ proti Valencii. eni (pa s tem ni nujno da mislm enga fanta iz bučke k se je zgublju po velikem mestu ) so se tuki malo bolj razigrali kot drugi, ampak splošen občutek celega mesta je bil vsem zelo všečen škoda samo ker nismo imeli dost časa si kej dejansko mau podrobneje pogledat, v bistvu smo vidl sam en trg²,

eno ulco (kjer smo jedl), eno avenijo³))), par avtobusov, Lauren⁴ pa L’oceanografico

je pa bla ena stvar ki mi zelo ni bila všeč - arogantnost natakarjev. en stric nas je naprej skor porinu za eno mizo, mi pa se nismo dali, pa smo se hotl zment če tuki sploh hočmo jest in ko smo se končno posedli je biu on užaljen al kaj?!? sedeli smo in on je stal in gledu okrog križemrok. dejansko. čakali smo vsaj 10 min da se je njegovo visočanstvo izvolilo premakniti s svojega stojišča, nakar nam dobesedno vrže na mizo prt pa une zadave da si ga lahko pritrdimo⁵, pol je pa spet zginu za 10 min. no ja, pol smo pa mi zginl, ker si res nismo želeli kšnih neželjenih dodatkov v naši hrani. z naslednjo restavracijo smo meli tut srečno roko - jedli smo⁶ svinjske parkeljčke!!! :fuuuj: vsaj ostalo je blo ok

po tem vrhuncu dneva smo se dobili s sestrično sester M., Lauren iz amerike, ki tuki študera⁷, hotli smo it v že omenjeni akvarij ampak je bil že zaprt, tko da smo si samo ogledali Ciudad de las Artes y las Ciencias samo od zunaj. (sm mau poguglala kaj je v slo napisano o tem pa dodajam tle link do enga bloga, kjer je CAC lepo opisan, pa tut lepe slikce, velik lepše kot moje, so zraven )

z mitijatom sva probala ORTXATO, tradicionalen napitek za valencio, men je mela okus po lešnikih (in tut not nej bi bli neki chufa nuts karkoli že to je). bla je za sprobat, ampak tut če nikol več ne pijem , kasneje pa smo šli vsi skupaj⁸ ko smo končno našli nek kemp. na recepciji ni blo nobenga, naša prizadevanja da bi koga našli so nas pripeljala samo de enega razgaljenega ženskega mednožja⁹, tko da smo postavli šotor na šverc. zjutri spet ni blo nobenga¹⁰, mi pa smo spali zastonj…

4. dan (VALENCIA - pot do BCN)

načrt za ta dan smo mau spremenil, najprej je bila načrtovana zgodnjejutranja vožnja do BCN pa tudi že kratek ogled le-te. ker smo si res želeli videt akvarij¹¹ smo se zjutraj odpeljali nazaj v valencio, ter si ga dodobra ogledali. videli (in tudi pofotkali) smo miljon ribic in drugih morskih živali, si ogledali hud delfinji šov, prehitevali smo skupinice starih mam in atov (včasih so res mau počasni, pa jih mam zelo rada drgač ;)) in se nasploh zabavali. pa kšne od teh rib so ble res bizarno smešne, recimo ta, ki jo lahko vidite na prvi slikci….muahaha všeč mi je biu tut un podvodni tunel, kjer so nad tabo plavali morski psi (pa potapljači, te so me skor še bolj zabavali), pa beluga (beli kit), pa tjulnčki, pa pingvini, želve….ampak najbolj faca je bla pa ena riba k je bla skos pr enmu potapljaču in se je hotla čohat

čakala nas je še ena naporna pot, (sploh za našega super voznika mitijata - juhej, dobr si nas pelu!!!)

zvečer, ko smo končno našli kemp, v katerem smo enkrat za spremembo postavil šotore in jih celo par dni tam pustili (uuuuu, kero veselje :D) smo meli večer poln piva, pa butastih igrc zdej pa še nenagradno vprašanje: kaj je čudnega na teh slikcah? (če ste bli zraven nimate kej za govort!!!)

nadaljevanje, zadnji del potovanja s slovenci in kombijem sledi ob priliki! pa velik sreče pri ugibanju

1. v praksi niti ne, štartal smo ob devetih, prvo sliko v V pa sem naredla ob 13.50 [↩]
2. in res se ne spomnim imena [↩]
3. del cid : [↩]
4. btw tina, a ti je lauren že poslala slikce? [↩]
5. wtf?!? [↩]
6. ubistvu je sam mitija, glej slikico [↩]
7. mislm da je zdej sicer že šla nazaj domov [↩]
8. no, blaž pa tanja sta šla v šopink) še na eno značilno valencijansko pijačo; to je AGUA DE VALENCIA. jst sm prvič to pila na barbarinem rojstnem dnevu tuki v CR, osebno mi je mal presladko, pa še hinavsk je ker se nč ne čuti alkohola. pa še kratek receptek: -vodka, -pomarančen sok, -šampanjec pa -cukr. premeši pa spij!

   za ta dan je blo to to, ura je bla že velik (po sončku se tega ne vidi) mi pa še nismo vedl kje bomo spali. in tut še neki časa nismo zvedl, bluzil smo po nekem praznem počitniškem naselju naprej, nazaj, levo, desno, že vsi precej živčni, totalno utrujeni, lačni, naveličani…(( se še nadaljuje sam nočem morit [↩]

9. ki ni nič pomagalo [↩]
10. čeprou smo iskali [↩]
11. baje da je prav ta akvarij največji v evropi [↩]

prvomajski roadtrip 1. del (madrid)

pa sem spet nazaj v CR! po potepanju po teh večjih mestih mi je kar mau čudno bit spet tuki, sem se pa ZELO (raz)veselila svoje postle pa kopalnice!!!

drgač sem se mela megasuperduper, vse vas je blo lepo videt, pa tut zalubla sem se v še eno špansko mesto (menjam svojo izjavo da sem izitupliz, pač španska mesta so res lepa)- BCN!!!

za tiste k niste bli zraven pa še kratko poročilo z veliiiiiiko slikcami (za povečavo kliknite nanje)

1. dan (pred stadionom Real Madrida - Santiago Barnabeu): dobila sem kar lepo barvo ko sem 5 ur čakala v vrsti za karte¹ za tekmo Real Madrid - Bilbao. kart² ni blo več, sem pa pomoje največ časa ever preživela v bližini kakšnega športnega objekta. po eni siestici je naš slovenski kombi končno prispeu, po stopetsto lupčkih smo se napokal vanj in šli v lov za hostlom! naša Špela³ ga je našla ;).

zvečer smo šli na šetnjo po centru, pa na Plazo de Cibeles, kamor naj bi prišli nogometaši Real Madrida ker so tisti večer že praktično zmagali ligo. fuzbalerjev ni blo, smo pa slišali veselje madridčanov nad zmago, vsak avto ki se je pripeljal mimo je trobu, pa vsi so mahal z šali pa zastavami - res čutiš kako mesto diha s klubom! okoli nas pa so bli tut še drugi feni ki so pričakovali isto kot mi, sam noben pa ni premagu našga fafota!

2.dan (MADRID): po skupnem ogledu Atoche , leta 1992 obnovljene stare železniške postaje (ki ima v notranjosti “džunglo”) kamor smo šli pospremit barbaro, ki je mogla it v CR na en izpit, so eni šli na štadion, mi, ta normalni⁴ pa smo šli mau po mestu…prva postaja je bil Parque del Retiro, madridski Tivoli. ta park je bil od 17. stoletja, ko so ga uredili, pa do 1869 namenjen skoraj izključni kraljevi družini. slikca od tam ki je na blogu predstavlja nek spomenik⁵ na sredi nekega ribnika. načeloma si tukaj lahko sposodiš čolnček pa malo veslaš, mi smo se pa raj mau potofografirali in šli naprej proti centru - Puerta del sol. ta trg polkrožne oblike je središče mesta, ulice, ki izhajajo iz njega ga obdajajo kot sončni žarki. tuki stoji tut znameniti medvedek, ki je simbol mesta madrid. ta trg ima neko posebno energijo, lahko samo stojiš tam in gledaš naokoli; na eni strani imaš ulične glasbenike ki igrajo flamenko, ko pa se obrneš na drugo stran skor umreš od smeha ob pogledu na špansko modo nekaterih mladenk (ali pa tut ne tok mladenk), med takim razvedrilom se nam je pridružil športno navdušeni del naše ekipe in odšli smo na zasluženo kosilo… mmm

po kosilu smo se šli taprave turiste in smo se šetali okoli s knjigico “25 znamenitosti madrida”. naš ogled je biu sicer malo krajši, ampak zato nič manj poučen videli smo Plazo mayor, ogromen trg, ki so ga med drugim uporabljali tudi za bikoborbe in pa za izvrševanje auto-da-fe-jev španske inkvizicije,

naslednja postaja pa je bla katedrala. tega se nisem neki preveč veselila, sej sam odkar sem tuki v španiji vidla že miljon katedral, in čeprav so ble vse zelo lepe⁶) so ble tudi vse zelo iste. no, ta ni bla. v bistvu je bla dograjena šele leta 1993! in čeprav od zunaj sploh ne izgleda nič posebnega (vidte jo lahko na sliki, kjer tina bere zanimivosti) me je presenetila njena barvita notranjost:

čist zraven katedrale stoji Palacio Real, nekdaj kraljeva palača,katero smo si ogledali samo z dvorišča. medtem je mitija siestal pred vrati dvorišča, ker se je šetal okol s tremi lovskimi noži, za vstop pa so te pregledal. smotko

po ogledu še nekaterih trgov, ulic in uličic⁷, verjetno pa tut še po kakem pivu, nas je na parkirišču atoche, kjer smo pustili avto⁸ čakalo presenečenje! za parkirnino smo plačal 45 evrov!!! oz. 8 centov na minuto! res lepo od tete, ki je stala na vstopu na parkirišče in nam je rekla, da stane pou evra na uro!⁹

na internetu smo našli en luškan kemp mau ven iz madrida, v Aranujezu. pred našim prvim skupnim spanjem v kempu smo šli še v šopink, fafi je kuhu, mi smo postavljal šotore, nikica pa se je mau zmedla v razlikovanju žabona od žabice in zalutala k enemu francoskemu stricu na stranišče

počasi mi že zmanjkuje energije pa časa, nadaljevanje sledi jutri, zdaj pa samo še dve slikci v opozorilo kaj se zgodi če popiješ preveč piv pa si fukjen kot mi :

1. za fafota, barbi, niko pa barbaro, no ona je čakala z mano [↩]
2. po neki zmerni ceni [↩]
3. navigacijski sistem [↩]
4. tisti, ki nam ogled tega ni predstavljal izpolnitev več kot 12-letnih sanj [↩]
5. Alfonsu XII. če vas res zanima [↩]
6. mmm, gotske : [↩]
7. kt da sem si zapomnila vse [↩]
8. da bo na varnem [↩]
9. hvalabogu za pivo prej! [↩]

cervezada

evo, obljubljeno poročilo¹ o cervezadi… torej, cervezada je tradicionalna fešta, ki jo organizira vsak fax², ta je bila od facultad de industriales. v praksi pa to zgleda kot študentske stvari pri nas, sam brez koncertov³….vsi⁴ študentje pridejo na en ozek pas trave za železnico in ga tam pijejo, pa pečejo na žaru…..

jst sem šla tja z Barbaro, njeno cimro Marie in pa še tremi njenimi prijateljicami. vsedle smo se na en hribček in pile in opazovale folk⁵

pa še tri res lepe fotke, za več fotk pa pridno kliknite na mnogo lepih fotk

1. matr, sm se že skor odvadla šumnike pisat [↩]
2. od FF je 25.4. če kdo hoče pridet [↩]
3. sam facultad de letra (ff) ma koncert [↩]
4. res vsi, še moj cimer Javi, k je drgač skos na kavču, je biu tm [↩]
5. to je res super način za se zamotit tuki v španiji, men je folk res ful zanimiv…. [↩]