…iz našega fotošutinga:
naša nosečka je mela rojstni dan, in letošnje darilo je blo za vse nas. več pa tukipa držala sem v roki pečatnik Češko-Slovaške!
učenje se je podvojilo:
zmatrana sem, pa mogla bi se učit, ampak je tole bolj zabavno
danes je bil končno SONČEK tak, taprav, vključujoč kratke rokave in balerinkice na gole noge. vreme do sedaj je blo res ubijalsko, tako da tale vremenska napoved za naslednjih 5 dni zgleda kot uslišanje želja!
dnevi sicer potekajo precej običajno, družim se z mojim češkim razredom, učim se, raziskujem mesto z mojo materjo, pijem pivo in se mam fino!
sem našla ene par luškanih kotičkov za uživat prago v lepem vremenu, in zdaj snujem plane za moj prihodnji obisk.
juhej, dons je biu res en tak lušten dan v pragi!
včeraj sem poguglala bolšje trge tukaj okoli in zvedla, da se danes odvijata dva! na netu je oboje zgledalo kar obetajoče, sploh komentarji folka ki so bli tam, da se da najdet svašta uporabnega, zato sva se zjutri zgodaj zbudi, in se podali na čisto drug konec prage raziskovat.
javni prevoz je tuki precej dobro organiziran, metro ima 3 linije, ki se križajo v centru, drugače pa je vse prepredeno z busi in superpočasnimi tramvaji. ponoči pa z malo manjšo frekventnostjo obratuje nočni prevoz, ampak bus na pou ure meni še vedno zveni dokaj dobro midve živiva precej na jugu, in vsak premik v center mi vzame vsaj pol ure vožnje, kar pa sem itak tudi do doma navajena
prva postaja zjutraj je bil Bleši trh na Kolbenovi, Praški regularni bolšjak, ki se odvija vsako soboto in nedeljo (vstopnina 10 kč). obljubljali so vse, in res je tako, najdeš lahko nov hladilnik, rabljene avtomobilske gume, celoten asortiman orodja, starine, obleke, pa tudi obične zelenjavne namaze iz trgovin. tko, neka mešanica beograjskega (-kitajski kuliji, pa tut nobene lepe pisane torbice ni blo) in lanske kamijonske pjace v ČG. in ker mam jst eno čudaško ljubezen do takih krajev, sem mojo ubogo mati pripravila, da sva cel ta velik plac sistematično prehodili, hihi pablo ma zdej novo/staro vrvico, mi pa 7 novih krožnikov in en (jedrt: litoželezni!) model za peko kolačev.
drugi bolšjak je ob tem zgledal čisto bogo, ene 10 štantov ob Vltavi, pa še ene par mizic, kjer so praške punce prodajale svoje stare obleke in homemade nakit. mi je pa blo tukaj bolj všeč, rada brskam po starih oblekah, ki v mojo omaro prinesejo svojo zgodbo, pa tudi unikatnega nakita ni nikoli preveč (pa še dišalo je po mauerparku)
tretje današnje odkritje pa tehnično ni bolšjak, ampak ena mala luštna vintić trgovinca. tuki z busa nonstop gledam second hand štacunice, zaenkrat sem si od notri ogledala šele eno (in spraznila denarnico), zato se jim zdej malo izogibam in sladko odlašam z naslednjim obiskom…hkrati pa se sprašujem, zakaj tega nimamo v ljubljani. ene kjut izmenjevalnice oblek, ki iščejo nove lastnike. tista hala v BTC-ju se meni zdi čist preveč brez duše, in kot sem danes vidla, obleke niti niso ključne pri ustvarjanju super vzdušja. Laly-jine so se meni osebno zdele čist nenosljive, so pa ble retro, o ja! same poliestrske srajčke iz 70’s, pa socialistični šlapi za pod tuš od starih stricev, ampak kot celota pa je bila to ena najbolj kjut štacunic ever!
voila:
![IMGP6529 [640x480]](http://glista.blog.siol.net/files/2010/05/IMGP6529-640x480-225x300.jpg)
fanny packs are back in!
po več kot enem tednu je že čas za prve vtise!
bom začela kar po angleško, z vremenom. če ste si maj v pragi predstavljali poln cvetočih dreves, obsijan s soncem in nasplošno en sam radosten uvod v poletje (jaz sem si)….boy you were wrong! sivina, kadar ni dežja, kliče po živopisanih oblekah (juhej za second hand štacunice), in dela moje praške slike dost gloomy. to neinspirativno vreme je tudi krivo, da odlašam z Hradčani in ostalimi znamenitostmi Prage. čakam na sonček, in se neki trudim učit
danes sem našla svoj “NUK”. zdej sedim v bistroju mestne knjižnice, skozi okno gledam na narodno knjižnico, mimo pa se vozijo turisti na kočijicah. sem kar vesela, da sem malo menjala ambient, ker bit skos v arhivu zna narest, da pozabiš da si v pragi sistem učenja po čitalnicah je tuki še bolj zakompliciran kot v NUKu v Lj, zame je sicer glavna komplikacija da se s teticami na informacijami ne razumem. ne znajo nič angleško, ajej….zato pa lahko kavo v knjižničnem bistroju naročim, ker ta tetica pa zna
nasplošno sem kar presenečena, kako malo ljudi govori angleško.
ja, čitalniški sistem. do zdej sem sprobala samo čitalnico na FF-ju. lepa, svetla, velka (= vse nasprotno od une male sobice na našem faxu). ko prideš tja zgleda vse hi-tech, tako da ne mine veliko, preden ugotoviš, da se bo treba pozanimat o “vstopnih pogojih” (=pogovarjat se z rokami). ratalo mi je celo ugotovit, da moraš, preden vstopiš v čitalnico, jakno in torbo oddat v garderobi, pripomočke za učenje pa prenašaš okoli v eni taki plastični mrežasti torbici, ki spominjajo na nakupovalne torbe ljubljanskih babic. v garderobi sedi stric, zato mu pomolim svojo jakno, on pa me samo čemerno pogleda in nadaljuje z branjem svoje knjige. aha, sama moram it čez pult v garderobo in odložit stvari. sledi učenje. in ko sem odhajala domov, mi je pult (dvigne se) padel iz rok, tako da sem tega ubogega strica/čuvaja v garderobi zbudila iz popoldanskega spanca.
smešni so tele Čehi, dokaj neuporabni kadar jih rabiš
oh, lajf je lep. ene take mini počitnice, ki so vključevale skoraj vse meni res ljube osebe so se sicer začele že v četrtek, z vrhom na mivki 15b z balončki. pa kolesarjenje in kulturniško potepanje v “pravem” delu vikenda….
in na koncu nieti, slišani v pravem trenutku, kar skoraj kompenzira izgubo nouvelle vague-ovcev….
zdej pa praga!
babi mi je dala recept za mafine1, viola
rabiš:
- 22 dag moke
- 7 dag sladkorja
- 1 jajce
- 1/2 dcl mleka
- 1/2 dcl olja
- 1 pecilni prašek
- rozi-rozine!
jst bi najprej zmešala suhe sestavine. pa jajček obvezno spenim da se lažje umeša. dodaš še mokre dele in rozinice. daš pečt, na kolk in za kolk časa pa sem pozabla.
p.s. ta moja enigmatična objava bi imela več smisla kakšen teden nazaj. ampak za pojest je pa še vseen dobra!
- je treba izgovort z poudarkom na MAaaa [↩]